Nekateri kraji ne potrebujejo reklame. Potrebno je le, da jih ne zapustim v sebi. Tu sem odraščal. Med hribi, ki ne hitijo nikamor, in večeri, ki učijo potrpežljivosti. Dolgo sem mislil, da moram oditi daleč, da bom našel nekaj več. A vsak povratek me znova opomni, da lepota ne izgine le čaka, da se ji približaš drugače. Haloze ob sončnem zahodu ne ponujajo odgovorov. Ponujajo prostor. Za misel brez cilja in za pogled, ki ne išče več. In morda je prav to dom. Kraj, ki te ne zadržuje, ampak te vedno znova tiho sprejme nazaj.